Merilec pH in vlažnosti zemlje

TEHNIČNE SPECIFIKACIJE

• merilno območje pH : 3 do 8
• pH natančnost meritve : ± 0,3 pH
• merilno območje vlažnosti: 10-80 (%)
• Točnost meritev vlažnosti ± 1%
• Temperatura merjenja pri : 5 ~ 50°C 
• dimenzije : dolžina 160mm x d=50mm 
• teža : 145g

PREDNOST: Merilec deluje kot galvanski člen in ne potrebuje baterij.

POSTOPEK MERJENJA

Merjenje pH zemlje je popolnoma preprosto in poteka tako, da merilec zasadimo v zemljo in počakamo nekaj minut, nato odčitamo pH vrednost zemlje. Istočasno izmerimo vlažnost zemlje s pritiskom na belo tipko in odčitamo vrednost na spodnji merilni skali.  Po merjenju merilec obrišemo z bombažno krpo. Merilec hranimo na sobni temperaturi.

Optimalne vrednosti pH zemlje (kislost zemlje) za različne kulture :
_________________________________________
7.0 ... bela detelja, pesa, grah, fižol, oljna ogrščica,
6.8 ... konoplja (optimalno, primerno med 6 in 7)
6.5 ... ječmen, pšenica, koruza, hmelj
6.3 ... optimalno za travinje
6.2 ... spodnja meja optimalnega območja dostopnosti N in P gnojil za večino kultur
5.8 ... krompir, oves
5.5. ... humusna tla
5.0 ... zelo kislo možna toksičnost Al in Mn

A. Optimalna vrednost pH tal na vrtu (zelenjadnice)
.................................................................................
A1. Občutljive (pH 6,8-6,0)
Blitva, brokoli, zelje, kitajsko zelje, spinaca, solata, spargelj, zelena, cvetaca, cebula, por, melona, pesa, 

A2. Srednje občutljive (pH 6,8-5,5)
Cesen, bucke, hren, fizol, grah, korencek, petrsilj, kumare, paradiznik, jajcevec, brsticni ohrovt, koleraba, redkvica

A3. Malo občutljive (pH 6,8-5,0)
Endivija, radic, motovilec, sladki janez, krompir, lubenica, rabarbara, salotka

Kako narediti tla bolj kisla (znižanje pH)
....................................................................
Nekatere okrasne rastline in druge, kot so borovnice zahtevajo kisla tla. 
Najbolj blag in ekološki način znižanja pH je, da zemlji primešamo kislo šoto.

Drugi možen ukrep je, da zemljo gnojimo s kislimi gnojili. To je lahko npr. amonijev sulfat ali pa urea "oblečena" v žveplo. Bolj agresivna ukrepa sta dodajanje elementarnega žvepla ali aluminijevega sulfata. Če želimo, da žveplo dejansko zniža pH zemlje, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
žveplo mora biti z zemljo čim bolj premešano (posutje žvepla po površini, ni učinkovito),
zemlja mora biti vlažna,
zemlja mora biti čim bolj prezračena,
zaželeno je, da je zemlja topla in
potreben je čas.

Zavedati se moramo, da morajo najprej bakterije v zemlji pretvoriti žveplo v žveplovo kislino in šele nato se bo pH znižal. 
Aluminijev sulfat po drugi strani ne potrebuje mikroorganizmov za znižanje pH. Reagira namreč z vodo, pri reakciji pa nastaneta netopen aluminijev hidroksid in žveplova kislina. 
Pri zemlji z veliko kalcijevega karbonata je z žveplom skoraj nemogoče znižati pH, saj so potrebne količine tako velike, da so nesmiselne (za nevtralizacijo npr. 2 % CaCO3 bi potrebovali približno 15 ton žvepla na hektar).

Kako narediti tla bolj bazična (zvišanje pH)
....................................................................
Na čisto naravni način lahko pH zemlji dvignemo z naprimer dodajanjem pepela iz bukovih drv, najpogostejši način za dvig pH pa je apnenje. 

Apno je spojina kalcija ali kalcij in magnezij. 
Običajno se uporablja v obliki kmetijskega apnenca, zgorelega apna ali hidratizirano apna. 
Manjši so delci apnenca hitreje bodo vaša tal postala alkalna. 
Apnenje izboljšuje dostopnost hranil, predvsem fosforja.
Izboljšuje kapaciteto tal za vodo in zmanjšuje občutljivost tal na sušne razmere.
Izboljšuje rodovitnost tal, povečuje in izboljšuje pridelke, ki so bolj odporni na škodljivce.
.......................................................................
Ko pH pade pod 5,5 se pri večini rastlin že začenjajo določene težave. 
Poleg slabših pridelkov zaradi neoptimalne absorpcije hranil (K, Ca, Mg), 
se lahko začnejo kazati že znaki toksičnosti mangana, železa in aluminija. 

Ko zemlji dodamo apno (CaCO3), kalcij zavzame mesto dveh hidroksidnih ionov (H+). Hidroksidna iona reagirata s karbonatom (CO3) in tako nastane molekula vode (H2O) in ogljikov dioksid (CO2), ki se sprosti v zrak. 
Če rastline vežejo kalcij oz. ga izperejo padavine, poteče kemijska reakcija v obratno smer in zemlja se ponovno zakisa.
.......................................................................
Tudi apna je več vrst.
 Da bo apno učinkovito, mora biti čim bolj "fino", saj je bolj ali manj netopno v zemlji, zato večji delci niso učinkoviti. 
Poleg tega je potrebno apno čim bolj premešati z zemljo, ker apno žal ne potuje kot npr. gnojila in če ga posujemo po površini zemlje, bo tam tudi ostalo. Smiselno je tudi razmisliti ali uporabiti npr. kalcitno ali dolomitno apno.
 Dolomitno ima poleg kalcijevega karbonata tudi magnezijev karbonat, kar zemljo obogati še z magnezijem. 

Proizvajalec apna ima ponavadi tabele iz katere odčitate koliko ga rabite zemlji dodat, odvisno od kislosti zemlje.

Povzetek
__________
Zapomnite si ! 
Vedno upoštevajte pH vrednost tal na vašem vrtu in na podlagi tega izberite rastline oz. ustrezno spremenite pH vrednost tal (npr. z apnenjem.

Kislost tal izmerite z merilcem.

Če ne veste, kakšen pH ima zemlja na vašem vrtu ste se prepustili sreči !

Merilec pH zemlje, merjenje pH zemlje, pH zemlje